image_6977535_3

Največ potrošnikov v Avstraliji je sicer Slovencev in Avstrijcev,
toda vedno več po tem zdravilnem izdelku sežejo tudi Avstralci in drugi.
Pred dnevi je v posebnem kontejnerju, z ladjo proti daljni Avstraliji, že 20. leto zapovrstjo, „odpotovalo“
pomursko bučno olje proizvedeno v Oljarni Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni.

image_6977535_1
In v družinskem podjetju Šaruga so izjemno zadovoljni, da potrošniki v daljni državi,
na sedmem kontinentu, tako cenijo njihovo domače bučno olje, narejeno po receptih njihovih prednikov.
A kot pravi direktor družinskega podjetja Aleksander Šaruga, recept njihovih prednikov, babic in dedkov,
nikakor ni dovolj. „V kvalitetno bučno olje mora vstopiti tudi naša moderna znanost, naši mladi tehnologi,
ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost
bučnega olja in nenazadnje pravilno izbrana embalaža
(steklenice, ki obdržijo primerno kakovost olja nadaljnjih nekaj mesecev, leto ali več).
S tem, predvsem pa s kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem, razmaščobljenjem,
dosežemo da je naše bučno olje vitaminsko bogato in da ima pravilen volj, barvo in vse potrebno.
Zato je velika razlika med bučnim oljem proizvedenim v naši oljarni in Avstrijsko-štajerskim oljem,
ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celziusovih. Tako je njihovo bučno olje brez vonja in ima
zelo karakteristično črno-zeleno barvo, ki se oprijeme posode v katero ga nalijete. To pa je tako,
kot bi jedli koruzni storž brez slastnega koruznega zrnja“, pravi Aleksander Šaruga, ki ga moti,
da se pri nas še vedno mnogi odločajo za različne dejavnosti in se potem
izgovarjajo na „recepte svojih dedov in babic“. Po njegovem prepričanju kakovost
lahko delaš le na svojem področju, eni v vinogradništvu, drugi v oljarstvu, tretji pa…

„Kakovostno ne moreš sedeti na dveh ali treh stolih. Tudi to je rek naših dedov.
In poduk celotne zgodbe je, da so naši dedki dejansko imeli dobre recepte,
ki pa jih je potrebno oplemenititi z znanjem mladih tehnologov in spoznavanjem novih tehnologij“, dodaja Šaruga.
Kakorkoli že; Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega
mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel,
z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo… Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala
mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in
sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje.
„Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin.
Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov.
Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč,
sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino – bučno olje – polno vitaminov in
energije za vsakdanje delo, manjši muzej…”, je med drugim zapisano v 70 – letni kroniki in
prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.
In v zadnjih dobrih dvanajstih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni
je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odramal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega,
kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje,
čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi ni še bilo prišlo v vse dele sveta. »Glede na to,
da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno,
kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in
prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je,
da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 2000 litrov bučnega olja letno,
kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno,
kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce,
ki nam prodajajo bučnice«, nam je povedal Sandi Šaruga, ki je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.
Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v
Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje,
ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja,
da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti,
olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja,
toda samo tistega kakovostnega. »V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev,
Hrvatov in podobno tako da je že tukaj velika možnost, zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano,
da olje prihaja iz Slovenije, iz Pomurja«, dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda
na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic,
ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto,
in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja.
Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov.
Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom,
lahko spremljajo tudi samo »olovo« – stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le
tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončnično, ripsovo, solatno),
obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončnična semena, bučne semenke, bučno prgo
(za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis,
posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetije.
S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev,
ki pomagajo Darinki in Sandiju ter hčerama Svetlani, ki kot uni.dipl.ing. postaja prva violina oljarne, in Katji.

image_6977535_2

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Varstvo osebnih podatkov

Oljarna ŠARUGA