bucno-olje

Šarugovi na leto na peto celino izvozijo 5000 litrov bučnega olja.

Pripravljeno za dolgo pot tja dol.

Naše bučno olje je imelo precej težav, preden so ga 3. oktobra letos končno zaščitili. Štajersko-prekmursko bučno olje je 15. slovenski izdelek, registriran pri Evropski komisiji. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, to dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750. Med postopkom registracije je slovenski vlogi ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl) zaščiteno geografsko označbo. Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se štajersko-prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, da ne bi zavajali potrošnikov, slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.
»Naša olja so priznana in uveljavljena že marsikje po Evropi in svetu, zato priznanje EU ni posebno pomembno. Za vse nas je pomembnejše to, da pridelovalci upoštevamo pravilnike in ne zavajamo potrošnikov. Lahko smo zadovoljni, da so naše olje registrirali pri Evropski komisiji, saj to potrjuje, da dobro delamo,« nam je povedal eden najbolj znanih pridelovalcev bučnega olja na severovzhodu države, Sandi Šaruga. Nekoliko je razočaran le nad posameznimi oljarji, ki v bučno olje dodajajo marsikaj in potem znižujejo realne cene pridelka, predvsem pa nižajo ugled tistim, ki upoštevajo vse predpise.

Ta pravo se ne prime

Družinska oljarna Šaruga iz vasi Mele pri Gornji Radgoni bučno olje že 12 let izvaža v Avstralijo. Zgolj recept prednikov ni bil dovolj za uspeh na tako zahtevnem trgu, poudarja Šaruga: »V kakovostno bučno olje morajo vstopiti tudi naša moderna znanost, mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost bučnega olja in ne nazadnje pravilno izbrana embalaža (steklenice, ki vzdržujejo primerno kakovost olja nadaljnjih nekaj mesecev, leto ali več). S tem, predvsem pa s kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem in razmaščobljenjem, dosežemo, da je naše bučno olje bogato z vitamini in da ima pravilen vonj, barvo in vse drugo. Zato je velika razlika med bučnim oljem, proizvedenim v naši oljarni, in avstrijsko-štajerskim, ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celzija. Njihovo olje je brez vonja in ima zelo znano črno-zeleno barvo, ki se oprime posode, v katero ga nalijete.« Večino pridelka prodajo doma, veliko kupujejo turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, a slovensko tržišče je premajhno in prezasičeno, zato so se morali odločiti za prodajo na tujem trgu. Po olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju se je razvilo sodelovanje z Avstralijo, kamor izvozijo približno 5000 litrov bučnega olja na leto.
»V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov, poleg njih pa naše olje zadnje čase kupujejo tudi drugi,« poudarja Šaruga. Če bo veza z Avstralijo še naprej uspešna, bodo Šarugovi svojo dejavnost razširili in takrat bo lažje tudi za večje pridelovalce bučnic iz Pomurja. Pri Šarugovih si lahko obiskovalci ogledajo tudi manjši muzej mlinarstva in oljarstva. Sandi Šaruga meni, da bi oljarji morali doseči dogovor kot v Avstriji, kjer se naziva bučno ne sme uporabljati, če za liter olja nista porabljena vsaj dva kilograma buč.
Bogati vir
Štajersko-prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene barve, lahko tudi rdeče, ima značilen aromatičen vonj in okus, ugodno maščobno-kislinsko sestavo, saj vsebuje okrog 20 odstotkov nasičenih maščobnih kislin, okrog 35 odstotkov mononenasičenih in okoli 45 polinenasičenih. Bučno olje je bogat vir tokoferolov, saj vsebuje okoli 50 miligramov vitamina E v 100 gramih olja. V bučnem olju so tudi drugi vitamini, mikroelementi, karotenoidi, redke aminokisline in naravno barvilo (klorofil).

Objavljeno: 17.11.2012 14:22Posodobljeno: 17.11.2012 14:24
Avtor: Oste Bakal

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Varstvo osebnih podatkov

Oljarna ŠARUGA