Pomursko bučno olje za Avstralce

Oljarna Šaruga, Mele pri Gornji Radgoni

10. avgust 2012

 Največ potrošnikov v Avstraliji je sicer po rodu iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, vedno raje pa po tem zdravilnem izdelku segajo tudi Avstralci in drugi narodi.

Pred kratkim je proti Avstraliji odpeljal še en veliki kontejner z radgonskega območja. Napolnjen je bil z izdelki Radenske, zraven pa je bilo tudi 2000 litrov bučnega olja, ki ga je na 7. kontinent poslal oljar Aleksander Šaruga iz Melov pri Gornji Radgoni. To je le del količine, ki jo proti Avstraliji že od olimpijskih iger 2000 v Sydneyju, pošilja omenjeni pomursko-štajerski oljar. Letno gre na pot okoli 5000 litrov bučnega olja, a količina se nenehno povečuje, kajti poleg Slovencev, Avstrijcev in Hrvatov, ki so bili prvotni kupci, Šarugovo bučno olje uporablja vedno več Avstralcev in drugih narodov. Oljar Šaruga je posebej zadovoljen, da v Avstraliji cenijo pravo bučno olje in so zanj pripravljeni plačati tudi višjo ceno, kot jo doseže v Sloveniji. Šarugovi sicer največ buč pridelajo sami, veliko bučnic pa tudi odkupijo od drugih pridelovalcev ali pa semenke kar zamenjajo za takšno in drugačno olje. Če bo posel z Avstralijo še naprej uspešen, v kar ne dvomijo, bodo Šarugovi svojo dejavnost razširili in takrat bo lažje tudi za večje pridelovalce bučnic iz celega Pomurja. Za »avstralske« pošiljke so Šarugovi – brez kakršne koliki državne finančne pomoči – naredili novo obliko etiket, nove steklenice in vso drugo embalažo. Vsekakor pa Šarugovi največjo pozornost namenjajo kakovosti, saj Aleksander poudarja, da ljudje cenijo kakovost, in zato niti ob vstopu Slovenije v EU, kjer je kakovost cenjena, ni bilo težav. Jezi pa ga nekakšna vrsta zlorabe imena »buča«, ko se pod znamko bučno olje prodaja marsikaj. Da do tega ne bi prihajalo, pa bo potrebno še veliko postoriti, pravi Šaruga. Poleg tega meni, da bi sami oljarji morali doseči dogovor o skupni znamki kakovostnega bučnega olja, kot je to v sosednji Avstriji, kjer ne more kdor koli uporabljati ime »bučno«, če za to nista porabljena vsaj dva kilograma buč.

Avstralci vzljubili naše bučno olje

bucno-olje

Šarugovi na leto na peto celino izvozijo 5000 litrov bučnega olja.

Pripravljeno za dolgo pot tja dol.

Naše bučno olje je imelo precej težav, preden so ga 3. oktobra letos končno zaščitili. Štajersko-prekmursko bučno olje je 15. slovenski izdelek, registriran pri Evropski komisiji. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, to dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750. Med postopkom registracije je slovenski vlogi ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl) zaščiteno geografsko označbo. Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se štajersko-prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, da ne bi zavajali potrošnikov, slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.
»Naša olja so priznana in uveljavljena že marsikje po Evropi in svetu, zato priznanje EU ni posebno pomembno. Za vse nas je pomembnejše to, da pridelovalci upoštevamo pravilnike in ne zavajamo potrošnikov. Lahko smo zadovoljni, da so naše olje registrirali pri Evropski komisiji, saj to potrjuje, da dobro delamo,« nam je povedal eden najbolj znanih pridelovalcev bučnega olja na severovzhodu države, Sandi Šaruga. Nekoliko je razočaran le nad posameznimi oljarji, ki v bučno olje dodajajo marsikaj in potem znižujejo realne cene pridelka, predvsem pa nižajo ugled tistim, ki upoštevajo vse predpise.

Ta pravo se ne prime

Družinska oljarna Šaruga iz vasi Mele pri Gornji Radgoni bučno olje že 12 let izvaža v Avstralijo. Zgolj recept prednikov ni bil dovolj za uspeh na tako zahtevnem trgu, poudarja Šaruga: »V kakovostno bučno olje morajo vstopiti tudi naša moderna znanost, mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost bučnega olja in ne nazadnje pravilno izbrana embalaža (steklenice, ki vzdržujejo primerno kakovost olja nadaljnjih nekaj mesecev, leto ali več). S tem, predvsem pa s kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem in razmaščobljenjem, dosežemo, da je naše bučno olje bogato z vitamini in da ima pravilen vonj, barvo in vse drugo. Zato je velika razlika med bučnim oljem, proizvedenim v naši oljarni, in avstrijsko-štajerskim, ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celzija. Njihovo olje je brez vonja in ima zelo znano črno-zeleno barvo, ki se oprime posode, v katero ga nalijete.« Večino pridelka prodajo doma, veliko kupujejo turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, a slovensko tržišče je premajhno in prezasičeno, zato so se morali odločiti za prodajo na tujem trgu. Po olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju se je razvilo sodelovanje z Avstralijo, kamor izvozijo približno 5000 litrov bučnega olja na leto.
»V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov, poleg njih pa naše olje zadnje čase kupujejo tudi drugi,« poudarja Šaruga. Če bo veza z Avstralijo še naprej uspešna, bodo Šarugovi svojo dejavnost razširili in takrat bo lažje tudi za večje pridelovalce bučnic iz Pomurja. Pri Šarugovih si lahko obiskovalci ogledajo tudi manjši muzej mlinarstva in oljarstva. Sandi Šaruga meni, da bi oljarji morali doseči dogovor kot v Avstriji, kjer se naziva bučno ne sme uporabljati, če za liter olja nista porabljena vsaj dva kilograma buč.
Bogati vir
Štajersko-prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene barve, lahko tudi rdeče, ima značilen aromatičen vonj in okus, ugodno maščobno-kislinsko sestavo, saj vsebuje okrog 20 odstotkov nasičenih maščobnih kislin, okrog 35 odstotkov mononenasičenih in okoli 45 polinenasičenih. Bučno olje je bogat vir tokoferolov, saj vsebuje okoli 50 miligramov vitamina E v 100 gramih olja. V bučnem olju so tudi drugi vitamini, mikroelementi, karotenoidi, redke aminokisline in naravno barvilo (klorofil).

Objavljeno: 17.11.2012 14:22Posodobljeno: 17.11.2012 14:24
Avtor: Oste Bakal

Oljarna Šaruga že 20. leto izvaža tudi na sedmi kontinent-Avstralijo

image_6977535_3

Največ potrošnikov v Avstraliji je sicer Slovencev in Avstrijcev,
toda vedno več po tem zdravilnem izdelku sežejo tudi Avstralci in drugi.
Pred dnevi je v posebnem kontejnerju, z ladjo proti daljni Avstraliji, že 20. leto zapovrstjo, „odpotovalo“
pomursko bučno olje proizvedeno v Oljarni Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni.

image_6977535_1
In v družinskem podjetju Šaruga so izjemno zadovoljni, da potrošniki v daljni državi,
na sedmem kontinentu, tako cenijo njihovo domače bučno olje, narejeno po receptih njihovih prednikov.
A kot pravi direktor družinskega podjetja Aleksander Šaruga, recept njihovih prednikov, babic in dedkov,
nikakor ni dovolj. „V kvalitetno bučno olje mora vstopiti tudi naša moderna znanost, naši mladi tehnologi,
ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost
bučnega olja in nenazadnje pravilno izbrana embalaža
(steklenice, ki obdržijo primerno kakovost olja nadaljnjih nekaj mesecev, leto ali več).
S tem, predvsem pa s kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem, razmaščobljenjem,
dosežemo da je naše bučno olje vitaminsko bogato in da ima pravilen volj, barvo in vse potrebno.
Zato je velika razlika med bučnim oljem proizvedenim v naši oljarni in Avstrijsko-štajerskim oljem,
ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celziusovih. Tako je njihovo bučno olje brez vonja in ima
zelo karakteristično črno-zeleno barvo, ki se oprijeme posode v katero ga nalijete. To pa je tako,
kot bi jedli koruzni storž brez slastnega koruznega zrnja“, pravi Aleksander Šaruga, ki ga moti,
da se pri nas še vedno mnogi odločajo za različne dejavnosti in se potem
izgovarjajo na „recepte svojih dedov in babic“. Po njegovem prepričanju kakovost
lahko delaš le na svojem področju, eni v vinogradništvu, drugi v oljarstvu, tretji pa…

„Kakovostno ne moreš sedeti na dveh ali treh stolih. Tudi to je rek naših dedov.
In poduk celotne zgodbe je, da so naši dedki dejansko imeli dobre recepte,
ki pa jih je potrebno oplemenititi z znanjem mladih tehnologov in spoznavanjem novih tehnologij“, dodaja Šaruga.
Kakorkoli že; Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega
mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel,
z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo… Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala
mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in
sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje.
„Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin.
Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov.
Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč,
sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino – bučno olje – polno vitaminov in
energije za vsakdanje delo, manjši muzej…”, je med drugim zapisano v 70 – letni kroniki in
prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.
In v zadnjih dobrih dvanajstih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni
je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odramal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega,
kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje,
čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi ni še bilo prišlo v vse dele sveta. »Glede na to,
da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno,
kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in
prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je,
da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 2000 litrov bučnega olja letno,
kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno,
kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce,
ki nam prodajajo bučnice«, nam je povedal Sandi Šaruga, ki je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.
Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v
Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje,
ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja,
da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti,
olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja,
toda samo tistega kakovostnega. »V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev,
Hrvatov in podobno tako da je že tukaj velika možnost, zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano,
da olje prihaja iz Slovenije, iz Pomurja«, dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda
na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic,
ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto,
in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja.
Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov.
Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom,
lahko spremljajo tudi samo »olovo« – stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le
tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončnično, ripsovo, solatno),
obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončnična semena, bučne semenke, bučno prgo
(za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis,
posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetije.
S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev,
ki pomagajo Darinki in Sandiju ter hčerama Svetlani, ki kot uni.dipl.ing. postaja prva violina oljarne, in Katji.

image_6977535_2

 

Varstvo osebnih podatkov

OLJARNA ŠARUGA

ALEKSANDER ŠARUGA S.P.
Mele 10 | 9252 Radenci
+386 (0)562 11 93

https://childthemewp.com